Plejliste
Prijavite se
6

EAT - STRESS - REPEAT

Pridruži se
PregledZnačke znanja

EAT - STRESS - REPEAT

Pridruži se

Sadržaj

V današnjem svetu je hrana in z njo povezane tematike zelo aktualna tema in vedno ne nujno predstavljena v pozitivni luči.

S projektom EAT - STRESS - REPEAT želimo informirati mlade kaj so motnje hranjenja. Odločile smo se za kratki opis tega, katere motnje hranjenja sploh poznamo.

Motnje hranjenja delimo na več podvrst, torej na anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje. V zadnjih letih se pojavljata še ortoreksija in bigoreksija (Srnec, 2013): 
- Anoreksija nervoza = strah pred debelostjo, ki se ne poleže ali izgine tudi pri izgubi telesne teže. Poznamo dve vrsti anoreksije, restriktiva (odklanjanje hrane) in purgativna (bruhanje, uporaba odvajal). 
- Bulimija nervoza = pojavljanja obdobij prenajedanj katerim sledijo neustrezni mehanizmi zmanjševanja telesne teže, naprimer bruhanje. Gre za obremenjenost z obliko svojega telesa, s telesno maso. Poznamo dve obliki, purgativna (prenajedanju sledi bruhanje, zloraba odvajal) in nepurgativna oblika (prenajedanju sledi stradanje, pretirana telesna aktivnost). 
- Kompulzivno prenajedanje = prisotno prekomerno vnašanje hrane, gre za občutek pomankljivega nadzora. Obdobju prenajednja ne sledijo neustrezni mehanizmi za zmanjševanje telesne teže. 
- Ortoreksija = preokupiranost z zdravo, biološko čisto hrano, pomeni omejevanje na določeno obliko hrane. Ni prisotenga straha pred debelostjo, ni težnje po vitkosti, prav tako ni motene telesne podobe. 
- Bigoreksija = izrazita potreba po mišičastem telesu, klju (pretirano) mišičastem telesu se oseba doživlja kot suho, premlo možato. Obolevajo večinoma moški. 

Prilagamo še dokument, v katerem je bolj natančno opisano kaj so motnje hranjenja. Pri ustvarjanju smo uporabile strokovno literaturo. Dokument deluje preventivno.



Cilj našega projekta: Mladim želimo na enem mestu ponuditi čim več informacij o oblikah pomoči, ki so primerne zanje, v primeru, da pri sebi zaznajo motnje hranjenja. Poudariti želimo, da nekatere organizacije delujejo preventivno, spet druge pa kurativno (ko se neke oblike motenj hranjenja že pojavijo). Spodaj prilagamo povezave do različnih organizacij, spletnih strani, kratkih informacij. 

Osredotočile smo se na oblike pomoči, ki so javno dostopne. Vključile smo neprofitne organizacije, ki so strokovne in in socialna omrežja, ki prav tako veljajo za učinkovita.

Neprofitne organizacije (kurativa): 
- Svetovalnica MUZA 
http://www.svetovalnicamuza.si/ 
- Svetovalni svet, društvo za pomoč pri motnjah hranjenja 

Druge organizacije na tem področju (kurativa):
- Introspekta, svetovalnica za motnje hranjenja 

Socialna omrežja (preventiva):
- Brunch queen 

V sklopu seznama predvajanj smo pripravile tudi kratke izzive, razdeljene na več sklopov, od prispevanja k izboljšanju samopodobe, do spodbudb in priprave uravnoteženega obroka. Na začetku vsakega izziva je opisano kako se tematika izziva sovpada z motnjami hranjenja.

Naše vsebine kot celota veljajo za preventivno obliko dela. 

Playlisto smo v sklopu študijskega projekta pripravile študentke magisterija socialne pedagogike, Tea, Ema, Nika in Neja.


Aktivnosti koje treba dovršiti

Obavite sledeće aktivnosti, steknite značke znanja i videćete da se napredak vaše plejliste ažurira
EAT - STRESS - REPEAT _ samopodoba
Obavezno
15 minuta
Pogledajte celokupnu aktivnost

Sadržaj

Kako lahko zunanji dejavniki, mediji, socialna omrežja, televizija, serije, reklame, plakati, revije vplivajo na razvoj motenj hranjenja?

Vsaka kultura razvije svoje predstave o privlačnosti in zaželenosti, kar vpliva na samopodobo ljudi. Oseba iz okolja dobiva informacije o družbenih standardih katere tudi poskuša doseči. Povdarek imajo medijska sporočila. Ugotovimo pa lahko, da med idealnimi telesi medjev in realnimi telesi v povprečju obstaja veliko razlik (Kuhar 2002).

Motnje hranjenja delimo na več podvrst, torej na anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo, kompulzivno prenajedanje. V zadnjih letih se pojavljata še ortoreksija in bigoreksija (Srnec, 2013). 

Se spomniš oblik pomoči, ki so javno dostopne:
Neprofitne organizacije: 
- Svetovalnica MUZA 
- Svetovalni svet, društvo za pomoč pri motnjah hranjenja 

Druge organizacije na tem področju:
- Introspekta, svetovalnica za motnje hranjenja 

Socialna omrežja:
- Brunch queen 



Preuzmi značku znanja aktivnosti

EAT - STRESS - REPEAT_ postavljanje mej na socialnih omrežjih Preuzmi ovu značku znanja

Ta izziv se nanaša na postavljanje mej zunanjim dejavnikom (socialna omrežja, televizija, revije, reklame, plakati...). Premisli kateri zunanji dejavniki vplivajo nate.

Pripravile smo ti tudi delovni list, ki si ga lahko skopiraš. Odločitev je tvoja.

Želimo si tvojo povratno informaciji, ki ti lahko prinese značko. Z nami deli katera vrsta zunanjih dejavnikov najbolj vpliva nate.

Zadaci
Zadatak broj1
Izdato od strane organizatora ili skeniranjem QR koda
- POSTAVLJANJE MEJ ZUNANJIM DEJAVNIKOM
1. Premisli kateri zunanji dejavniki najbolj vplivajo na tebe.
2. Koliko moči daješ tem zunanjim dejavnikom.
3. Če je potrebno vsaj za določen čas odstrani platforme, ki ti povzročajo negativen občutek brez slabe vesti. 
4. Postavi se v svoj center. 
5. Bodi spontan_a in ne pričakuj potrditve drugih. 




Aktivnosti: 5
Započeto: 13
Završena plejlista: 0
Vreme za završetak: 1 dan 1 sat
Podelite :

Organizatori

Ljubljana City of Learning
Badgecraft drži i razvija ovu platformu sa vodećim obrazovnim organizacijama. Program Evropske unije Erasmus+ odobrio je sufinansiranje za izradu prve verzije ove platforme. Kontaktirajte support@badgecraft.eu.
Platforma
Promenite na drugi jezik:
Kofinansirano kroz Erasmus+ program Evropske Komisije
Početna stranicaAktivnostiPlejliste